Kamnita tranzena iz 9. stoletja, ki je vzidana v šmarskem zvoniku je priča temu času. Prav tako je v 9. oz. 10. stoletju v Šmarjah obstajal ženski benediktinski samostan, ki pa je zaradi epidemij in vojnih pustošenj zamrl že v 11. stoletju. Neznano kam so izginili tudi sledovi za cerkvijo sv. Blaža (1349 jo je blagoslovil novigrajski škof Ivan) in nekoliko kasneje še kapele Svetega križa v Gabrci.

O vsem navedenem piše leta 1700 koprski škof Paolo Naldini ob vizitaciji šmarske župnije. V izčrpnem poročilu omenja tudi razgledni stolp ob vstopu v urejen, obrambno utrjen kraj »Monte«. Nekoliko več podatkov o Šmarjah je zapustil pred Naldinijem veronski škof Agostino Valier (1579) ter drugi zgodovinopisci. Nihče ne more brez zapisa o dolgoletnem sporu med samostanom sv. Jurija iz Benetk in koprsko škofijo zaradi posestnih pravic benečanov nad vasjo Šmarje.

Ker je predmet zapisa podkrepitev dejstev o obstoju obrambnih stolpov v Šmarjah, naj omenimo tudi skico obrambnih stolpov na koprskem podeželju leta 1535, kjer so vrisani ob Kubedu, Glemu, Hrastovljami in Koštabono tudi Šmarjah (po strokovni predlogi D. Darovca izdelal A. Umek). Tudi iz literature italijanskih zgodovinarjev je razbrati, da so v začetku 1559 leta ponovno obnavljali kamniti stolp v Šmarjah, od koder so tedaj bdeli nad turškimi vpadi. Kot zanimivost, domačini še vedno prostor sredi vasi (sedaj park), z izjemnim pogledom na dolino, kjer so bile včasih koprske soline (Šalara – Salara), še vedno poimenujejo „Na tabri“. Obstoju navedenih dveh stolpov ne gre zanikati.

Manj je gradiva o tretjem takem objektu, ki naj bi stal cca 200 metrov od »Crosere« proti Šmarjam (pri „kabini“). O obstoju slednjega gre samo za ustna izročila. Bi pa bilo zanimivo prostor pod strokovnim vodstvom arheologov primerno raziskati.